Pogosta vprašanja in odgovori

1.Kateri ogrevalni sistem izbrati?

Skozi čas so se ogrevalni sistemi zelo spreminjali. V največji meri igra vlogo pri izbiri ogrevalnega sistema cena energenta, ki se pa seveda z leti spreminja.  Nekako najbolj stabilna in cenovno ugodna je že nekaj časa električna energija, še posebej kadar jo uporabljamo v kombinaciji s toplotno črpalko. Pa tudi peleti so kot energent trenutno poceni. Je pa odvisno veliko od dostopnosti energenta. Nekdo ki ima svoj gozd in si lahko sam pripravi zalogo polen je sigurno ekonomsko gledano na boljšem in v prid biomasi. V podjetju TERMO vam  svetujemo najoptimalnejšo rešitev, gleda na vire ki jih imate na voljo. Odločitev je pa vedno na strani strank.  Glede na denar, ki ga stranka na začetku želi investirati v ogrevalni sistem in na želeno udobje, bomo skupaj vedno našli optimalno rešitev.

2. Imamo namen vgraditi peč na polena ali je potrebno vgradit zalogovnik?

Zalogovnik je potreben iz več razlogovov.

  • Najpomebnejši je, da poveča izkoristek kotla in s tem vezano nastaja manj pepela in gorivo optimalno izgoreva, ker v večini časa kotel delujeje na temperaturi na kateri je izkoristek največji in ni potrebe po zapiranju zraka, kadar ni potrebe po maksimalni moči.
  • Zalogovnik s  posebno polnilno enoto največkrat  v praksi imenovano (laddomat) ščiti pred kondenzacijo kotla in  je  nujno potreben vedno kadar imamo nanj priključen nizkotemperaturni sistem ogrevanja kot je talno ali stensko ogrevanje, drugače je skoraj nemogoče preprečiti kondenzacijo kotla. Kotel ki kondenzira pa hitreje propada in je potrebna zamenjava z novim veliko prej, ima slabši izkoristek, ker se na stenah bolj nabirajo saje.
  • Zalogovnik  povečuje udobje in nam ni potrebno tako pogosto obiskovat kotlovnico, ker se energija shrani v zalogovniku za čas ko jo objekt potrebuje in ni temperaturnih šokov v objektu (ves čas nam je enakomerno toplo).
  • Zalogovnik omogoča priključitev več virov ogrevanja in enostavnejšo dograjevanje sistema v kombinaciji z ostalimi toplotnimi viri kot so toplotne črpalke in sončni kolektorji.

3. Ali je potreben zalogovnik toplote pri toplotni črpalki za ogrevanje?

Odvisno od zgradbe sistema in ogrevalnih teles ter tipa toplotne črpalke. V podjetju TERMO  na začetku vedno upoštevamo želje strank in šele potem ponudimo sistem.  Če je v objektu vgrajeno pravilno izvedeno  talno ogrevanje in pravilno dimenzionirana toplotna črpalka, sistem navadno izdelamo brez zalogovnika ogrevalne vode kar je tudi najoptimalnejše za delovanje toplotne črpalke. Zalogovnik  pa svetujemo vedno kadar toplotna črpalka ni inverterska in se s toplotno črpalko želimo tudi hladiti.

4. Smo pred izbiro novega ogrevalnega sistema. Ogrevali bomo hišo 140m2. Ogrevalno napravo kakšne moči  naj izberem? Najraje bi malo večjo moč, da bo sigurno dobro delalo.

Pri izbiri in izračunu ogrevalne naprave je potrebno imeti narejen toplotni izračun objekta oz, moramo vedeti kako je,  toplotno zaščiten pred izgubami ovoj zgradbe (kvaliteta izolacije),  vedeti moram način  ogrevanja objekta (talno, radijatorsko, toplozračno ali stensko). Pri izbiri toplotne črpalke pa je pomebna tudi temperatura vira ogrevanja (temperatura zraka,  vode, ali zemeljskega kolektorja)   Najslabše je pretiravati pri velikosti ogrevalne naprave,  kar  izkoristek  največkrat  poslabša. Bolje je imeti za hladne zimske dni kakšen dodatni vir ogrevanja, kamin ali dodatno električno gretje, ker je ekstremno mrzlih dni, kadar bi potrebovali polno moč sistema izredno malo.  Če je na objektu vgrajeno talno ogrevanje, je 50 w/m 2 objekta, navadno moč, ki pri današnjem standardu gradnje in toplotne zaščite zgradb zadostuje za vse potrebe po ogrevanju. Takole na hitro si lahko iz zgoraj povedanega sami izračunate, da je bo že 7 kw za vaš objekt  dovolj, če je izoliran po trenutno veljavnih standardih.  V vsakem primeru so to le ocenjeni približki, zato je smiselno imeti toplotni izračun zgradbe narejen za točno vaš objekt.

5. Ali naj vgradim kroženje sanitarne vode?

Kroženje sanitarne vode prinaša zmanjšanje porabe vode in povečanje porabe energije, ker se voda v krožnem vodu ohlaja. V podjetju TERMO svetujemo izdelavo krožnega voda, kjer so veje daljše in bi se veliko vode iztočilo preden pridemo do tople vode.  V vsakem primeru pa strankam odsvetujemo predpripravo inštalacije in potem ne priključitev cirkulacijske črpalke. Na ta način dobimo slepe žepe v inštalaciji, kjer so ustvarjeni  ugodni pogoji za razvoj bakterij (legionela). Zato priporočamo strankam, če imajo vgrajen krožni vod naj ga uporabljajo, drugače naj  že v osnovi idejo opustijo.

 

6. Zakaj mi na hladni vodi priteče najprej topla šele po nekaj časa priteče hladna.

Največkrat je to posledica, ker se cevi tople in hladne vode položijo preblizu skupaj.  Topla in hladna voda morata bit vodeni ločeno z dovolj velikim razmikom med cevmi in dobro izolirano. V podjetju TERMO imamo  prakso (kjer je mogoče) polagati cevi za hladno vodo direktno na hladno betonsko ploščo in estrihe potem izoliramo nad cevjo.  Na tak način dobimo zemeljsko hladno vodo direktno na pipi. Tako se prihrani voda in je čas, ko si lahko privoščimo res hladno vodo zelo kratek.

7.  Ali je vsaka klimatska naprava primerna za gretje? 

Na trgu imamo veliko ponudbo klimatskih naprav različnih ponudnikov. Res je, da proizvajalci večkrat napišejo na klimatsko napravo, da je primerna za gretje, ne napišejo pa pod kakšnimi pogoji. In v katerem klimatskem pasu se potem prodaja. Pri nas na primorskem je druga klima kot v  drugih krajih Slovenije in zato je potrebno poleg ugotovitve da lahko klima greje, tudi vedeti za katero klimatsko področje je izdelana in jo temu primerno tudi zmontirati in opremiti po potrebi z dodatnimi grelnimi telesi za odtajevanje.

8. Ali je potrebno vedno imeti v kotlovnici regulatorje ogrevanja?

Regulatorje ogrevanje je za udobje in zmanjšanje porabe energije v zadnjem času, ko energija postaja vedno dražja nujno.  Je pa res da imajo danes dobri, dražji  kotli in toplotne črpalke, že v osnovni avtomatiki vgrajene regulatorje ogrevanja, ki lahko krmilijo direktne ogrevalne kroge in več mešalnih ogrevalnih krogov. (sončni kolektorji, sanitarna voda, talno ogrevanje, radiatorsko ogrevanje). Takšni kotli so navadno dražji, imajo pa vse te funkcije in tudi kombinacije z drugimi viri ogrevanja že rešene. Dobri regulatorji krmilijo tudi  obtočne črpalke, glede na potrebe po ogrevanju in ne delajo vedno na polni moči. V današnjem času že skoraj vsi ponudniki nudijo tudi daljinski nadzor preko wi-fi modulov tako za ogrevanje kot tudi za hlajenje objekta. Najboljše regulacije pa v povezavi z električnimi sistemi prezračevanja in senčili krmilijo  in prilagajo senčila samodejno, kadar je pretoplo se senčila zaprejo, kadar je prehladno se odprejo in v največji meri izkoriščajo sončno energijo. Prav tako se vklopi prezračevanje objekta v nočnem času, ko so temperature zunaj nižje in na ta način skuša sistem sam brez posebnih dodatnih stroškov hladiti objekt.

9.  Ali lahko s toplotno črpalko za sanitarno vodo istočasno ko grejemo sanitarno vodo hladimo klet ali shrambo?

Seveda lahko, in ravno istočasno hlajenje in na drugi strani ogrevanje je ravno največji energijski prihranek, ki nam jih toplotna črpalka omogoča. Na tak način energijo enkrat vložimo in dobimo dvojni učinek, hlajenje in gretje.  Na hitro lahko rečemo, da se tako hlajena shramba hladi praktično zastonj.

10.  Ogrevanje s klimatsko napravo ali toplotno črpalko? 

S klimatsko napravo se je sigurno smiselno ogrevati kadar imamo prostore odprte in nimamo že narejene instalacije centralnega ogrevanja. Izkoristki so večkrat lahko boljši od ogrevanja s toplotno črpalko zrak voda, kadar so radiatorji premajhni. Zato je v takem primeru smiselno izbrat klimatsko napravo, pa še za hlajenje v vročih  dneh je poskrbljeno.